Znana je definicija dezinfekcije, ki so jo znanstveniki sprejeli na mednarodnem kolokviju o določanju vrednosti dezinfekcijskih sredstev v Evropi leta 1972 v Hamburgu, ki se glasi:

Dezinfekcija je ciljano zmanjšanje števila mikroorganizmov z namenom, da se s posegom v strukturo ali presnovo nezaželenih mikroorganizmov, neodvisno od njihovega funkcijskega stanja, onemogoči njihovo prenašanje. 

Načini dezinfekcije


Že od nekdaj je znana klasična razdelitev dezinfekcije na mehanično, fizikalno in kemično.

 

a. Mehanična dezinfekcija

Predstavljajo jo čiščenje, pometanje, zračenje, brisanje, zasipavanje z zemljo, filtracija in absorpcija.

 

b. Fizikalna dezinfekcija                                                

Sem sodijo uporaba visoke temperature kot ogenj, vroč zrak, para in kipeča voda, nadalje ultrazvok, precipitacija, sedimentacija, sušenje, sončni žarki, pritisk ali podpritisk v vakuumu, ultravijolični žarki in ionizirno sevanje.

 

c. Dezinfekcija s kemičnimi sredstvi

Kemična sredstva za dezinfekcijo delimo v 6 večjih skupin:

 

  1. klor in njegove spojine
  2. KMnO4, H2O2, OZN, etilenoksid in druga oksidacijska sredstva
  3. živo srebro, srebro, baker in druge kovine
  4. formaldehid
  5. fenoli, alkoholi, krezoli in druge hidroksilne spojine
  6. površinsko aktivna dezinfekcijska sredstva

Objekti dezinfekcije

 

Objekti dezinfekcije so precej različni, lahko pa jih razporedimo v naslednje skupine:

 

  1. roke, koža, osebno preilo in oblačila
  2. objekti za pitno vodo
  3. objekti za odpadno vodo in smetišča
  4. bolnišnice
  5. laboratorijska oprema in aparati
  6. aparati (v zdravstvu, v pripravi in uporabi živil in živalske krme)
  7. površine (zunaj in znotraj stavb)
  8. zrak (v zaprtih prostorih in zunaj njih)